Hladno morje
Ponoči smo zapustili topli del severnega Atlantika, kjer smo zadnje dni jadrali čez topli Zalivski tok, ki tukaj teče iz Karibskega morja proti severni Evropi.
Zajadrali smo v območje Labradorskega toka in v nekaj urah sta se ozračje in morje ohladila za več kot deset stopinj. Svoje je dodala še dežna fronta, ki nas je krepko namakala celo noč, zjutraj pa nas je v svoj objem sprejela še gosta megla. Trije pari oči so buljili v gosto sivino pred premcem Skokice, potem pa sem zaradi varnosti raje vključil še radar.
Prijadrali smo v območje ledenih gora. Glede na zadnjo karto ledu imamo sicer še kakšnih sto milj do kvadranta, kjer naj bi že bile ledene gore, a previdnost ne bo odveč. Kakšnih dvesto milj južneje je svoj zadnji pristan na dnu morja našel Titanic.
Poleg radarja sem ponoči na barki vključil tudi ogrevanje, da bo naše potovanje vendarle bolj prijazno
. S prvim resnim preskusom novega ogrevanja in s temperaturo v notranjosti barke sem zadovoljen.
Ponoči sem med plohami ugotovil, da zatesnitev jambora ni bila uspešna, saj je deževnica ob jamboru še vedno kapljala na tla salona. Spisek opravil za St. John’s je spet daljši še za eno vrstico
.
Še včeraj popoldne smo jadrali v prijaznih 17 stopinjah Celzija in bili oblečeni v kratka poletna oblačila, od danes naprej so na barki v modi tople jesenske obleke. Zadnja dva dni smo vseskozi metuljčkali s krmnim vetrom, zjutraj pa smo morali pospraviti jadra, saj je veter zelo oslabel in so jadra v treh vozlih vetra na oceanskih valovih le nemočno in glasno opletala na jamboru.
Dopoldne smo premotorirali skozi pas brezvetrja in popoldne prišli krepkega zahodnika, ki nad nas pošilja nasprotne valove in nas upočasnjuje ter usmerja stran od direktne poti proti Novi Fundlandiji. Upam, da bodo vremenske napovedi držale in bo zahodnik zvečer vendarle dobil bolj južno smer.
Ponoči smo zapustili topli del severnega Atlantika, kjer smo zadnje dni jadrali čez topli Zalivski tok, ki tukaj teče iz Karibskega morja proti severni Evropi.
Zajadrali smo v območje Labradorskega toka in v nekaj urah sta se ozračje in morje ohladila za več kot deset stopinj. Svoje je dodala še dežna fronta, ki nas je krepko namakala celo noč, zjutraj pa nas je v svoj objem sprejela še gosta megla. Trije pari oči so buljili v gosto sivino pred premcem Skokice, potem pa sem zaradi varnosti raje vključil še radar.
Prijadrali smo v območje ledenih gora. Glede na zadnjo karto ledu imamo sicer še kakšnih sto milj do kvadranta, kjer naj bi že bile ledene gore, a previdnost ne bo odveč. Kakšnih dvesto milj južneje je svoj zadnji pristan na dnu morja našel Titanic.
Poleg radarja sem ponoči na barki vključil tudi ogrevanje, da bo naše potovanje vendarle bolj prijazno
. S prvim resnim preskusom novega ogrevanja in s temperaturo v notranjosti barke sem zadovoljen.Ponoči sem med plohami ugotovil, da zatesnitev jambora ni bila uspešna, saj je deževnica ob jamboru še vedno kapljala na tla salona. Spisek opravil za St. John’s je spet daljši še za eno vrstico
.Še včeraj popoldne smo jadrali v prijaznih 17 stopinjah Celzija in bili oblečeni v kratka poletna oblačila, od danes naprej so na barki v modi tople jesenske obleke. Zadnja dva dni smo vseskozi metuljčkali s krmnim vetrom, zjutraj pa smo morali pospraviti jadra, saj je veter zelo oslabel in so jadra v treh vozlih vetra na oceanskih valovih le nemočno in glasno opletala na jamboru.
Dopoldne smo premotorirali skozi pas brezvetrja in popoldne prišli krepkega zahodnika, ki nad nas pošilja nasprotne valove in nas upočasnjuje ter usmerja stran od direktne poti proti Novi Fundlandiji. Upam, da bodo vremenske napovedi držale in bo zahodnik zvečer vendarle dobil bolj južno smer.
To je spremljevalna tema objave na https://www.tepes.info/2023/06/09/hladno-morje/