V ponedeljek popoldne smo iz Madalene odjadrali čez nekaj milj širok preliv med Picom in Fajalom in pristali v Horti. Že na daleč se je po množici jamborov v pristanišču dalo sklepati, da ne bo lahko najti prostega priveza v marini, ko pa smo pripluli mimo valobrana v pristanišče, nas je tam pričakala gneča že na sidrišču, na zunanjih pomolih marine pa so bile jadrnice kot grozdi vezane po tri ali štiri ena na drugo.
Pristali smo na pomol bencinske črpalke, da sem z nafto do vrha napolnil tank za pot čez Atlantik. Spotoma sem na recepciji marine vprašal po prostem mestu, pa je šef samo zmajeval z glavo in svetoval, da poskušamo najti prostor vsaj na sidrišču. Za torek sem ga prosil, naj nas da na čakalno listo.
Na sidrišču smo v gneči našli nekaj prostora v bližini marine in tam spustili sidro z bolj malo verige, da nas veter ob morebitnem obratu ne bi zanesel med v marini privezane barke. Noč je bila na srečo mirna z rahlim vzhodnikom, ki nas je držal dovolj daleč od ostalih bark, da smo lahko mirno spali.