Noc je mirna, dan pa lep. V mesto zjutraj na travarico, spotoma se z marinerotom dogovorim za natocit vodo, ko bo na na gradski rivi kaka luknja (napoved je spet popoldanski zahodnik in se spet ne mudi). Ko oddingiram nazaj, se spomnim, da je voda tudi na pomolu za turisticne brodice na V delu Primostenskega zaliva in oddingiram tja, ter vljudno vprasam kapitana ene turisticne barke, ako ima voda. Gladko se mi zlaze, da nema. Ko se napokajo on odpeljejo, grem vseeno preverit in voda tece na polno. Odsidram, ter se vezem na pomol in nafilam do vrha.
Nato na bojo cakat na veter, ki se pojavi okrog 13h. Dvignem glavno ze na boji in odcikcakamo ven iz zaliva.
Cilj spet ni dalec, le 12 milj oddaljene Kaprije. Vetra sicer ni tolko kot pretekle dni, a vseeno dovolj za lezerno jadranje s polnimi jadri.
Prijadramo skoraj do pomola na Kaprijah, ker smo zgodaj tam, je se kar nekaj prostih mest.
Najprej se napotim na na bok ene od jadrnic na koncu pomola, a prihiti marinero (z popolnoma novim Rogovim Pony kolesom, na katerega je blazno ponosen!) in me napoti na drugo stran. Tam pa je zelo ozko med muringo in bocno parkirano kapetanijo in se najprej celo uprem, da tja pa ne bom lezel (ob bocnem vetru), pa potem vseeno sprejmem izziv in se brez dotika bokobranov za las stisnem mimo.
Popolne izlezavanje do bolova, ko vrocina popusti ogled Kaprij in potem solidni steaki v konobi Sanpjer