Ker smo spet zaprti v regije je težko priti do jadrnice in malo odjadrati za dušo. Na srečo sem v dnevniških zapisih od @mirante zasledil, da obstaja izjema za prehode med regijami: prehod je mogoče zaradi tranzita v drugo državo. Zanimivo, tole se sliši kot izjema dodana na podlagi slabe izkušnje ene mame od enega politika…
Tako sva v torek naredila HAT test za koranavirus v LJ in v sredo zjutraj naredila tranzit iz LJ v Izolo, tam opravila še hitro pranje kokpita (“nujna vzdrževalna dela”) v tranzitu natočila nafto in odrinila na mejni prehod Piran. Policist je samo vprašal, če imava test za koronavirusa, da nas na HR ne pošljejo nazaj. Počasi se je začel delati zahodnik, tako da sva kar z motorjem nadaljevala proti Savudriji, vmes pa se neuspešno poskusila vpisati v Enter Croatia register za potnike (ker za primer barke vseeno zahtevajo točen naslov) in uspešno prvič uporabila portal za plačilo turistične takse nautika.evisitor.hr - končno mogoče plačilo po osebah in dnevih ne pa dragi pavšal.
Ob Savudrijskem svetilniku je počasi veter prišel na 6vz tako sem do Umaga užival v lahkotnem jadranju. Na mejnem prehodu se je pri policistki malo zataknilo: na izvidu HAT testa ni bilo podatka o proizvajalcu in tipu testa (samo generično: hitri antigenski test). Žal se v laboratoriju niso odzivali na telefon, zato sem jim poslal mail. Policistka je bila prijazna in mi vseeno omogočila da opravim formalnosti pri lučkem kapitanu. Kapitan je bil dobre volje, tudi zato ker se sedaj ne rabijo več ukvarjati s plačili turistične takse za katero so v prejšnjih letih poslušali veliko jeze navtikov (zaradi velikih podražitev).
Veter je obrnil v severozahodnik in ojačal na 7-8vz tako da sva lepo jadrala proti jugu… Pred Vrsarjem je žal veter upadel pod 3 vz, tako da smo si z motorjem pomagali do Rovinja.
Severna luka mi zaradi valov ni zgledala nič privlačno (zaradi hrupa mi nikoli ni bila), zato sva se odločila da poskusimo na pomolu za turistične barke v mestu. Pomol je bil res pol prazen, zato smo se dali kar na bok.
Sprehod po precej praznem mestu je bil kot vedno super, na terasah je nekaj ljudi uživalo v pijači in hrani, kar je dalo malo občutka normalnosti.
Na pomolu so ribiči pripravljali mreže, nobenega pa izgleda ni motilo, da bova ostala tukaj. Šele zjutraj je prišel gospod iz lučke uprave in nas opozoril, da je to za turistične ladje in da bi se lahko “ona barka tamo premjestila tu, pa bi se morali maknuti” - verjetnost da bi se to zgodilo izven sezone je verejtno blizu 0.
Dovolil nama je da ostaneva še dve uri, ravno prav da v gradsko kavarno skočiva na zajtrk in da jaz opravim en coaching iz barke.
Ne morem povedati, kako dober občutek dobiš, ko ti postrežejo kavo in sok. Res živimo v norih časih.
Po opravljenem video coachingu okoli 10:30 odrineva proti Puli: danes bo to tudi končni cilj, saj imava oba popoldan še obveznosti. Piha 4vz vzhodnika, tako da v zelo počasnem tempu jadrava proti Sv.Ivanu. Pri otoku piha že jugovzhodnik - jugo.
Valov je kar nekaj, zato proti Brionom napredujeva zelo počasi, jakost vetra niha od 2-7vz in precej spreminja smer. Na par odsekih si pomagava z motorjem, ker nas sicer valovi v premalo vetra odnašajo. Zato zavijeva v Fažanski kanal, kjer veter bolje kanalizira in je manj valov. Prav uživaško jadranje ob Velikem Brionu. Ko prideva ven pri Puli pa že prideva v dobrih 12vz juga, valovi so še večji kot so bili na drugi strani in lepo orcava proti Verudi. Kmalu veter še pojača, zato krajšava glavno jadro, da pridobiva na udobju. Mornarka pred Verudo še naredi trening “skiper u moru”: samostojno pospravljanje jader in upravljanje z motorjem in vplujeva v prazen zaliv Soline - na sidru smo samo z enim trimaranom, ki je jadral z nami iz Rovinja.
Danes pa čez Kvarner…
P.S. Žal šele po 13h, ker imajo vojaške vaje na Kamenjaku.