Po precej letih spremljanja Regate Jabuka iz daljave, sem se lani le opogumil, da sem ugriznil tudi v to jabolko. Tole je opis naše prve Jabuke.
Ko sem zbral ekipo šestih, smo se morali odločiti še za jadrnico. Ker smo hoteli imeti tudi realno primejavo na morju smo se odločili da najamemo jadrnico Sun Odyssey 389, saj smo upali da bo vseh 8 jadrnic sodelovalo na regati in nam bodo nudile zelo realno primerjavo o našem jadranju. Na koncu so bile prijavljene 4 jadrnice SO 389.
V četrtek smo prevzeli barko v Šibeniku in za trening z 2/3 posadko odpluli proti Vodicam.
Vreme je bilo septembersko, tako da smo bili nekateri še v kratkih hlačah, sonce pa je pripekalo pri cca 20 stopinjah. 10-12vz maestrala pa je omogočilo, da smo preizkusili tudi genaker.
Sončni zahod ni razočaral, je pa tudi ugasil ogrevanje, tako da smo pohiteli na privez v Vodice.
Pridružila sta se nam še preostala člana posadke. Zvečer se posadke že tradicionalno družijo na pomolu, spremljevalni barki Ina, po lokalih in gostilnah. Vse štiri posadke SO 389 smo se odločili za večerjo v Steak House Gušte (priporočam!), kjer pa se je nabralo še kar nekaj slovenskih ekip, tako da je bilo vzdušje ob kitari enkratno.
Pri 112 prijavljenih jadrnicah je gneča na privezu velika.
Ker smo bili privezani na bok, se je na nas zvečer in zjutraj privezalo še 7 jadrnic, tako da smo kmalu obupali da bi danes opravili še trening v šibkem vetru (ki je bil napovedan tudi za samo regato).
Tako smo samo opravili registracijo, ki pa zahteva tudi zelo natančen pregled obvezne opreme. Kot marsikatera barka smo kakšno malenkost morali še kupiti v lokalni navtični trgovini. Časa je bilo dovolj, da smo si ogledali tudi bolide.
Tale Class 40 je res zanimiv, še posebaj ko razmišljaš, da jih večinoma vozi samo ena oseba.
Je bilo pa na njemu vse podrejeno regatiranju in lepo urejeno.
Ob 19h je bil kratek skiperski sestanek - 112 skiperjev (in še kakšen firbec) se je komaj zbasalo na barko INA, kjer je sodnik razložil glavne zadeve, predvsem pa potrdil da bo štart točno ob 22:00.
Za izplutje smo potrebovali kar kakšno uro, po izplutju pa ugotovili, da naš tracker ne deluje. Na srečo smo imeli dva štromarja na krovu, ki sta ugotovila da polnilec nima varovalke, zato je izpraznil baterijo. Poklicali smo odgovorne, ki so nam v 10 minutah na pomol dostavili varovalko, da smo usposobili tracker.
Štart in prvih nekaj ur je bil kar intenziven, kar se na noč in število jadrnic ob vetru cca 4-6vz kar pričakuje - zato tukaj niti nimamo dosti slikovnega materiala, saj smo se morali prebiti čez gnečo.
Štart je bil dober, zaradi gneče smo se odločili hitro presedlati na desne uzde in pridobiti še malo višine in bolj čist veter. Po občutku smo štartali med prvih 20% flote dokler za Prvičem ni veter še oslabel in začel obračati, tako da smo v toku na sredini kar dobro izgubljali proti jadrnicam, ki so jadrale bližje Prviču (kjer je bilo manj toka). Tukaj je bilo kar nekaj srečanj, kjer smo morali z omejeno sposobnostjo manevriranja (brez vetra) najti način da se izognemo drugim.
Druga polovica noči je bila z genakerjem, nebo brez lune ampak osvetljeno z zvezdami in precej utrinki - sam sem jih videl vsaj 20. V zgornjih jutranjih urah smo se malo tudi izmenjali v spanju (1-2 ure na osebo), jutro pa nas je pričakalo z lepimi razgledi proti Svetcu (Sveti Andrija). Veter je obrnil v orco.
V daljavi pa smo čez nekaj ur zagledali tudi našo “bojo”, ki jo moramo pustiti desno - otok Jabuka.
Po nekajurnem orcanju je postaja vedno večja, po drugi strani pa smo se zavedali, da je imamo še kar nekaj milj do nje.
Smo naredili skupinsko sliko (pa čeprav je vedno kdo manjkal).
Predvsem smo tukaj neizkušeni v odprtomornemu jadranju izbrali napačno stran polja (rhumb line na GPSu med Komorico in Jabuko nas je vedno preveč silil v desno, bi bilo pa bolje levo), tako da smo na koncu tukaj izgubili kar nekaj ur proti ostalim barkam.
Ker smo Jabuko dosegli ob sončnem zahodu so bili tudi pogledi temu primerno osupljivi.
Sodniška barka je pridno čakala tudi na ta počasne.
Končno smo iz orce presedlali spet na genaker in objadrali otok.
Sledil je nočno jadranje pri 12-14vz juga proti Blitvenci. Presenetljivo je bilo suho do Žirja, tam pa je veter obrnil na burin in smo nadaljevali v orci (hladno in vlažno) proti Tijatu. Vplutje v Vodice je bilo spet z manj vetra in v iskanju ciljne boje (je bila čisto zraven pomola z reflektorji).
Regato smo končali malo pred 5 uro zjutraj (po 31 urah jadranja) - vsi veseli, da nam je uspelo to opraviti še pred time limitom (10:00). Dočakal nas je ognjemet (ne vemo zakaj ravno nas), potem pa smo opravili še en sprehod po Vodicah, vendar so tudi nočni klubi že zaključili z delom, pekarne pa se še niso odprle. Na pomolu srečali tega morskega polža, ki se je sončil pod reflektorjem.
Pokal je osvojil slovenski CleanSport One, skiper Marijan Kočila.
Za konec pa še video z jadrnice Ola skiperja Ivice Kostelića, ki je osvojil skupno 6. mesto in 1. mesto v svoji skupini.
Cela ekipa je bila navdušena in že pripravlja plane za naslednje leto - takrat ne bo cilj samo končati regato, ampak tudi boljša uvrstitev.