Novi člani se predstavijo

Ta tema je namenjena predstavitvi novih članov - omogočite ostalim v skupnosti, da vas bolje spoznajo.

Zaželejno je, da si uporabniki dodajo profilno sliko in uredijo svoj profil.

Predvsem pa bodimo prijazni do novih članov - pozdravimo jih lahko tudi tako da :heart: všečkamo njihovo predstavitev.

Sem Luka in sem jadralec. :sailboat:

V srednji šoli najprej surfal par let, potem pa začel jadrati v JK Odisej, večinoma na potovalnih jadrnicah, tudi regate. Zadnja leta na svoji jadrnici po Jadranu. Rad hodim na regate z monotip jadrnicami, ker se lahko tam največ naučim. Samo da se jadra!

Ker jadranje tudi spremljam kot šport (OI, offshore regate, AC…) sem pogrešal kakšno zbirališče širše slovenske jadralne srenje, zato sem se odločil, da postavim Pojalabanda.com - slovenski jadralni forum. Upam da zaživi in da skupaj ustvarimo prijazno skupnost.

4 všečke

Ajde, da se opogumimo.
V navtiki razmeroma nov. Od 2013 naprej. Iz gorenjskih koncev. V mladosti preživel veliko časa v hribih, tako poleti, kot pozimi. Obvezno pa vsako leto, počitnice, družinsko na morje. Navtiki v mladosti sem bil najbližje, ko smo se mulci pojali s 5m katameranom po blejskem jezeru, ne da bi točno vedeli kaj počnemo. :grinning:
2013 začel z malo jadrnico Van de stadt - Zeeton (7.25m) v solastništvu. Od 2016 smo pojačali, tako da imamo, sedaj, malo večjo. :grinning:
Jadram predvsem družinsko. Sem samouk, tako, da se še učim/o.
Na barki so, poleg mene še; žena, ter dva fanta (9let in 4leta).

2 všečka

@jk Dobrodošel na forumu in upam, da boš s svojo objavo vzpodbudil še koga, da se predstavi.
Sem tudi sam iz Gorenjske, samo od faksa naprej živim v Ljubljani, navtično pa sem v lociran v Izoli. Kje pa je tvoje morsko izhodišče?

Navtično izhodišče je Porto Volme pri Puli. :slightly_smiling_face:
Do tja se premaknemo iz Kranja. Čim večkrat, ko le lahko. :grin:
Ker sta na barki praviloma tudi malčka, gre učenje jadranja bolj počasi. In ker sem samouk, so mi v veliko pomoč razni forumi, upam/ verjamem, da tudi Pojalabanda

Ko sem bil majhen je bila moja najljubša slikanica tista, ko si Tinče iz otroškega plavalnega obroča (mi smo rekl šlauf) in lesa naredi jadrnico in potem od jadra in potem zabrodolomi in sreča gusarje - - če se prov spomnim.

Neki je vedno blo na vetru in morju pri meni, samo sem relativno pozno ugotovil, da se splača te sanje zasledovat. Prvič na jadrnici sredi dvajsetih in sedaj vedno večji navdušenec sredi tridesetih. V zadnjih par letih sem naredil tudi nekaj (slabih) tečajev in sedaj hodim po nekajkrat na leto jadrat v čarter na Hrvaško, izključno v shoulder season.

Za Maja imam že od decembra bookiran elan 450, kar res res težko čakam.

Sicer pa Ljubljančan, v Münchenu, UX designer.

3 všečke

Pozdravljeni,

vesel sem aktivnega jadralnega foruma, saj mislim, da pri nas le tega primankuje, tako da moderatorjem, kapo dol.

Nad jadranjem samim sem se navdušil v drugi polovici študija, a nikakor nisem našel prave klape s katero bi se odpravil na kak turn. Vmes sem dobil priložnost sodelovati pri dobrodelnem projektu kjer sem začel z nabiranjem prvih milj, tako da sem imel v zadnjih 5 letih vsaj 1 poln jadralni teden na seznamu. Od lani, pa imam v načrtu preživet čas na jadrnici še povečati. Priznam pa, da sem se dokončno zastrupil na tečaju pri NA-SA-i in Igorju, kjer sem prvič zares aktivno občutil moč vetra in jader. Naslednji cilj, pa je skrajno logičen, nabiranje navtičnih milj.

Vmes se učim še Wind-surfanja, tako da ostanem v stiku z vetrom in vodo.

Lep pozdrav

1 všeček

Žiga, dobrodošel med nami! Ja, za jadranje je fajn če padeš v kakšno dobro skupino, zato so klubi, društva in šole tako pomembne, da ljudje ostanejo v jadranju na dolgi rok. Pri NA-SA pa sploh dobro delajo, tako da verjamem da boš dobil prave izkušnje.

1 všeček

Jadrati sem začel pred 20 leti, ko sta me prijateljica s faksa in njen fant povabila na Izola-Grado po močni burji. Pelerina pa smučarske hlače spete s silver tejpom so bile ok. Prejeli smo dva pokala, z J24 smo srfali in krmar je dobil bum v glavo in si presekal uho. Prva izkušnja. Leto kasneje me je povabil na Justinten regato, kjer smo trčili z drugo jadrnico in ji naredili meter dolgo odprtino v trup. Ni slabo za začetnika. :slight_smile:

S to ekipo sem ostal, se naučil par veščin, kmalu prijel tudi za krmilo laserja ter postal krmar v Fireball dinghyju. Zanimala so me jadralna pravila, pomagal sem prijatelju pri organizaciji regat, vodil regatno pisarno in tako na polno pristal v tem svetu. Opravil sem izpite za mednarodnega jadralnega sodnika ter razsodnika, se podil za jadrnicami po celem svetu, žvižgal in dvigal zastavice, vključno z OI v Londonu.

Vmes sem se kot bowman preizkušal tudi na večjih jadrnicah (Falot, včasih poznan kot Amis, zdaj Megaenergija), jadral na Melgesu24 ter solo na Musto Performance Skiffu.

Manj sodim, več jadram. To bi mi moralo pisati na majici. Stalnica so postale regate kot sta Jabuka in Sušac 100x2, odpravimo se pa tudi na družinsko jadranje, ki je s štirimi otroki kar mali izziv.

1 všeček