Ker dosti jadram, bom pa se jaz malo pisal dnevnike ‘potovanj’.
Na barko (Elan 333, Veruda) pridem v nedeljo popoldne in se brez velikega obiranja odvezem (na privezu moram zal pazit na plimo/oseko v zimsko/jesensko/pomladnih mesecih, saj je drugace premalo morja za vplutje/izplutje). Cilj je sicer privat boja v Vinkuranskem zalivu (par milj stran), a me na izhodu iz Verude premami lebic in grem malo pojadrat do soncnega zahoda:
Plani so hudi, ob soncnem vzhodu na pot, a me toplota barke zadrzi do 9h, ko le krenem - kot ponavadi z boje kar z jadri:
Tako Windy od HR aladin napovedujeta 15-16 kts burje, a vseeno ze na boji naredim prvo krajsavo. Odvlecem se iz zaliva in za Istro dobim zivahno (in kot vedno, refulasto burjo). No, sibamo 6.
Ker ze kar cutim, kaj bo po Porerju, krajsam se drugic. Ko grem v Kvarner, napovedana 15kts burja postane 25-30, caka me tole:
Veter sicer ni bil tak problem (2 krajsava in robec od genove sta pravi trik, ceprav barko zaliva in smo mokri tako paluba, kokpit, jadra do zavidljive visine in seveda tudi jaz - btw, zalije me 3x preden grem oblect jadralsko jakno - potem me seveda ne vec!), ampak naredi se dolg val, ki barko rola do onemoglosti. Avtopilot tega ne zmore in cez Kvarner sem ‘na roke’. Se nikoli nisem tako zeljno cakal valno zavetje Unij, kjer vala ni vec, veter pa tudi pade na znosnih 15-20 kts in jadranje je prijetno:
Za Srakanami veter se pade in gor gre celo jadro in 3/4 genove - zadostuje za 5 kts, ker pa je kar nekaj prometa, vklopim radar (in alarm) in se martinckam v cockpitu.
Po vhodu v Mali Losinj veter zopet pojaca na 12-15kts in sem za Losinjem zopet hiter - cez 6 kts non-stop, tako da sem pri Iloviku eins-zwei (za Losinjem kanalizira burja in pospravim genovo):
Tokrat se ne vazim in ne pristajam na jadra (burje je vseeno prevec), odlocim se, da gre za valobran na zavetrno stran, po kanalu pa krozijo ze 3 barke - skipperski tecaji z noro mednarodno zasedbo (od mehicanov, brazilcov, portugalcev, litvancev naprej). Ena pristane na severni del pred mano in skiper (Hrvat) posado takoj natera, da mi pomagajo - rad pristajam in vezem sam, ampak prosi, ce lahko trenirajo - lotijo se zadeve skrajno nerodno (sploh ker me veter poriva stran od pomola), ampak nekako na moc stvari resijo.
39 milj preplujem v 6:20h, kar je za to barko kar impresivno (je pa res, da ima sveze pocisceno podvozje in ganz nova jadra).
Na Iloviku se (skoraj) vedno ustavim. Meni je otok top, poznam ze domacine, z nekaj pivi v preteklosti sem si ‘kupil’ zastonj privez, rabutam limone (ki drugace itak zgnijejo, saj jih noben ne pobira - razen kako barko oplackajo za 100 kuna na vrecko). Grem na sprehod na vrh otoka, nato pa (ker po novem gostilne ze delajo, in to uradno do 22h, se na kalamare):
Spotoma se lotim se menjave prve razvodne cevi za Webasto (stara je ze totalno preparela), seveda fi ni 9 (kar sem po zlatarskih cenah nabavil, ampak8!) - no, nekaj zmutim z ducktapeom in mi je ponoci vseeno toplo, na dolgi rok pa ne bo slo:
) pade odlocitev za ACI marino. Blazno se jih, najprej po VHFu potem pa se po telefonu trudim priklicat, a me ne slivijo. Ko pred bencinsko v samem centru pospravljam jadra mi crpalkata razlozita, da me nihce ne sljivi 5%, ker je aci marina Rab zaprta. No, placa je pa dovolj zato se vezem bocno na enega od pomolov.
)
, govejo juho sem pa tudi prevec posolil - okus je se). Pridno bom sicer cepel doma se 7 dni in upal, da pri blazji obliki tudi ostane… Tako se mi za 6 mesecev vsaj MOCNO olajsa prehod cez mejo, kar v kopici charterskih tednov se posebej prav pride!
