Genaker: notranja ali zunanja škota

Zadnjič sva z @tadej.mali imela diskusijo na Facebooku, ali je bolje prakticirati notrajno ali zunanjo škoto genakerja. Oz. v angleščini inside jibe ali outside jibe.

Sam večinoma prakticiram, da škoto napeljem po notranji strani (med genakerjem in prednjo napono). Glavna prednost mi je, da prosta škota težje pade v vodo in posledično pod trup jadrnice, saj pade najprej na prednje jadro/napono oz. kosnik (penon, bowsprint), preden gre v vodo.

Prednost zunanje škote pa vidim predvsem v tem, da jadro lažje spustiš naokoli, ker se ne zatika na napono. Tukaj kot zaščita delno pomaga takle jeziček na genakerju, kot ga je videti tukaj:

Kako vozite genaker ostali?

Jaz čisto nikoli nisem delal outside gybe-a, ne vem ali je kaka resna prednost, bi bilo zanimivo slišat kak argument za.
Če mene vprašaš še problem “rolanja” genakerja okrog sprednje pripone ni nujno manj pogost pri outside gybeu. Za posadko je outside sigurno težji manever - zaradi velikega trenja, ko se jadro drgne samo ob sebe je škota pod večjo silo, poleg tega da je treba potegniti nekaj metrov več.

Se spomnim Americas Cup 2007, ko je Shosholoza v nekem matchu delala outside gybe (se mi zdi da so imeli nek problem, se ne spomnim točno) in je bil performance neprimerljivo slabši.

1 všeček

Pri zunanjem jibu je genaker dlje časa napihnjen (vleče) in tudi prej “prime”, seveda če je odlično izveden. Govorim pa za manjše genakerje.

1 všeček

Ja, tole verjetno kar drži - pri notranjem ga prej začneš vihati.
@stefan.zuna: a ti na Seascape potem prakticiraš zunanji jibe?

Na regatah je vsekakor boljša (manj težav, hitrejši manever) zunanja škota, na pasažah pa zaradi varnosti notranja.
Po principu linije najmanjšega napora.

Bistvena razlika je v tem kaj delas z glavnim jadrom med gybom:

-pri ouside jibe glavnega postavis cimbolj na sredino, da cimmanj pokrijes genaker med gybom

-pri inside jibe pa ravno obratno - glavnega nastimas tako, da pokrije genaker - tako ga precej lazje spravis okoli

Inside jibe je sicer bolj kompleksen - skoraj vedno prav pride, da je nekdo se spredaj in malo pomaga z rokami ce se kaj zatika.

Drugace pa osebno, ko sem sam na barki ali pa z nevesco posadko (kar je isto kot sam) delam rocni jibe :slight_smile: - lepo genaker v stumf, prenesem in deployam - mi vzame 1 minuto vec, ampak ni nikoli tezav…

1 všeček

Resno? Ampak štumf ti sigurno vzame več kot minuto - že sam skakanje na premec.

Ja, najmanj riskantno, sploh, ce sem sam… Jade mogoce vec kot minuto, ampak prav zamudno pa tud ni. (Naslednjic posnamem pa vidimo kolk je to casovno :wink: - sicer ta teden bo kar precej vetra in verjetni ne bo za geneker).

Seveda pa to ni taktika za regate :slight_smile:

Do zdaj sem vedno delal jibe sam in to natanko kot je opisal @inspiron. Za cruising po moje najmanj stresno in dela iz prve.

Stvar tega, v kakem setupu si. Če si regatno naravnan s spodobno posadko, ni problema pri manevru. Ko začneš obračati, nekdo blizu roglja gennakerja le-tega samo dol vleče, da ostane rob jadra “odprt”. Ko se škotino spušča, teče z njim do napone, in ga tam pridrži moment - guba jadra je še za napono. Ključno je, da ta moment na (novi)zavetrni strani začnejo takoj vleči jadro nazaj, pri čemer pomaga le tako, da rogelj še vedno dol tišči, proti palubi, če je pri moči pa lahko sam vleče jadro nazaj - gre hitreje kot prek vinča. Gubo jadra veter potegne za robom, vse rešeno.

Zelo pomaga če nimaš škotin vezanih direkt na jadro ampak se združita prej in je do jadra kakih 15cm vrvice, ki je navezana an rogelj gennakerja - najdbolje vpletka, da se na naponi zadeve na zatikajo.

2 všečka

Jimmy Spithill govori o prednosti notranjega jibea pri nizkih vetrovih:

Po eni strani zelo dober primer, po drugi pa so izgubili nekaj dolžin med tem, ampak najbrž iz drugih razlogov.
Me precej presenečajo odgovori zgoraj. Inside gybe se mi zdi še vedno v veliki večini primerov najhitrejši manever, na regati in na dopustu. Seveda govorimo o vsaj dveh ki znata, ni pa treba ravno ekipe za to. Če ga dobro narediš, stoji gennaker prav tako dolgo kot pri outside gybu. Porabiš manj energije (nismo vsi profi grinderji). In kar sploh nismo omenili… pri outside gybu je nevarnost da prosta škotina pade pod barko in potem imaš delo. Glede glavnega pa mislim da ga moraš furat na speed, ne razumem zakaj bi ga zapiral.

@grajar jaz podobno razmišljam, zato tudi večinoma prakticiram notranjo škoto.

Smo pa zadnjič imeli genaker na Bavaria Cruiser 41, brez penona/kosnika, kar na premcu nad sidrom vpet “tack” (charterji to naredijo za silo - večina niti ne vzame genaker). Tukaj pa je dejansko zelo malo prostora med genakerjem in prednjo pripono, tako da se nam je pri okoli 20vz vetra parkrat zavil okoli pripone, ker ga nismo vlekli dovolj hitro. Smo že razmišljali, da bi napeljali po zunanji strani in videli, če je kaj lažje.

1 všeček

Na JK Odisejevi letošnji jesenski regati smo na Bavarijah 41C testirali obe varianti in to v pogojih z malo in dosti vetra (do 20 vozlov). Genaker je bil opremljen z varovalno palčko in je omogočal, da se škotina obesi gor in le enkrat nam je neznano kako ta neaktivna škotina zlezla pod barko. Takrat smo je prijeli pri roglju genakerja in zvlekli ven ter ponovno napeljali okrog, vse sredi jadranja.

Moja ugotovitev je, da je odločitev ali peljati genaker po zunanji ali notranji strani precej odvisna od dveh dejavnikov, ali barka ima kosnik in kakšna je jakost vetra. V kolikor genaker ni opremljen z varovalno palčko in če škotine niso dovolj dolge (da clew resnično lahko spustiš precej naprej), sploh nima smisla razmišljati o vožnji okrog.

Torej, če na barki imamo kosnik in pri normalnih vetrovnih pogojih, bi se jaz vedno odločil za vožnjo znotraj. Mogoče le pri zelo močnih vetrovih in pod pogojem, da so škotine dovolj dolge, bi razmišljal o vožnji okrog.

Drugo je, če pa barka nima kosnika oz. po domače, sploh ni prilagojena za regatno jadranje z genakerjem (kot v primeru Bavarije 41C). Takrat pa je odločitev res verjetno težja in še bolj odvisna od jakosti vetra. Tukaj bi že pri srednji jakosti vetra rajši genaker peljal okrog, pri močnejših pa sploh.

Seveda pa je v obeh primerih potrebna uigranost posadke in sledenje krmarja. No, prav pri tem smo imeli letos kar nekaj težav oz. par krat nam se je genaker ovil okrog leta in je bila veselica… :).

2 všečka

Zanimivo. Verjetno mi bo nekoč neka izkušnja spremenila mnenje, do takrat bom pa inside gybal :smiley: tudi na dopustu s punco, kjer imam tudi jaz pri sidru škripec in tackline/muro spuščeno nad ograjico. Poja, laškaš, kaca in gremo :slight_smile:
Sem se pa spomnil tudi jaz ene negativne izkušnje, ki se je predividevam zgodila ob inside gybu (ni pa nujno). Kolegi so prežgali 3 plasti zrolane genoe, ker se je škotina genakra s takim trenjem drgnila ob jadro. No, ob pravem handlanju mislim se ne sme zgoditi :slight_smile: