Dance Lady jadranje pozno jeseni

Ze v Septembru skujem plan da grem na eno pozno jesensko jadranje. Plan je sicer direktno Pula-Vis, pa se potem vmes zgodi se lokalna Lucica Delfin regata Pula/Unije, pa se z ekipo (ki sem jih seveda vesel) pridruzimo. No vsaj tako smo mislili.

Na barki sem v petek okrog 9:30, je ze obdobje, ko je treba pazit na plimo za izplutje. Ob 10h naredim se en online coaching, potem pa izplujem eins-zwei.

Zunaj je maestral, grem jadrat, preden poberem ekipo (najavljeni okrog 15h). Lepo je in predvsem hitro ter mirno.

Orcam pred Verudo, po slabih dveh uah imam dovolj in obrnem v lasko orco - dobro leti.

Zabrisem sidro za Fraskericem in si naredim malico. Ravno dobro prime, ko se ze javljajo, da so blizu. Ekipa.

Ok, malo bodo ze pocakali. Odsidram, potem pa se na crpalko. (Punca tam je tako lepa, da mi je skoda, ker tank ne drzi 1000 litrov!)

No, potem je konec sanjarjenja, pri Ribarski Konobi se mi pridruzijo trije desci.

Odpravimo se na Unije, se vedno nek SZ in sibamo z genakerjem.

Mimo Porerja, lepo je:

“Manjsi incident” pa opise se najbolje clan posadke Marchi, vse je opisano v tem threadu na morjeplovcu:

http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?f=4&t=27184&hilit=marchi

1 všeček

Cez dan sicer ze tece regata Veruda-Unije, ki se je ne udelezimo, ker morajo nekateri zgleda v sluzbo hodit! :wink:

Potem, ko vplujemo zvecer v kar zaseden pomol, se ga tudi malo pozura, nekaj utrinkov petkove regate in vecera pri Jozotu na Unijah pa tukaj:
https://app.koofr.net/links/c389e39c-dd68-4629-8dfd-6267d8ca061e

Zjutraj se sprehodim in potem spet k JOzotu - danes naj bi regatirali. Zunaj je rang 18 kts severa, regatni odbor pa se odloci, da je vetra in morja prevec (da bolidi po tem ne letijo toliko) in se odlocijo za planinarjene. Na Unijah. Zamisli ti to.

Spotoma se dogaja tudi neka lignjelada, tako da je za ta cas na Unijah kar zivo.

No, mi se vseeno odlocimo, da val pa res ni tako visok in sicer sele po 12h (lignjelovci so vezani na nas) izplujemo proti jugu. Jaz sem najbolj hraber in bi na Dugi Otok, posada bi na Silbo.

Gremo okrog Unij in piha super tudi samo za genovo. Gremo ok, glede na prejsni vecer nic pretresljivega


Po silnih planih gremo do prijateljske barke Solane na Mali Losinj. Tam nam celo pustijo vezat na obalo za eno pivo, potem se pa odpokamo v Artaturi.

Takole so na LOsinju pocastili zalostno obletnico Vukovar zgodbe:

Zasibamo za Solano in se zvezemo na bojo zelo blizu njih.

Spotoma odtrgamo se rogelj na caklji, sploh ne vem, zakaj vezemo te boje - na sidru bi bilo ene 5x bolje. Za kazen nam ponoci v bonaci boja tolce po trupu. (Solana, ti si nas zavedla! :slight_smile: ).

1 všeček

Zjutraj me posada pusti samega - vsi se preselijo na Solano in preckajo Kvarner nazaj proti severu - in ne, ne scijem!

Cilj je v enem kosu 130 milj oddaljena Komiza, vendar po zunanji strani Jabuke, Svetca, Brusnika. Napoved je tako tako, ampak me ze po par miljah na zahodu Losinja pricaka zgovoren zahodnik, tako da motor ugasne.

Tudi severna Dalmacija postreze z vetrom, pac grem z jadri

Tam okoli Molata crkne in vecer prezivim v motoriranju:

Ob 10h zvecer pa nekje v visini Kornatov koncno pihne (jugo) zahodnik, ki me brez tezav prenese cez noc:

Zal mi ne dela radar, tako da se budim na kako uro do uro in pol. Ni pa zive duse nikjer.

Zjutraj se mi pokaze tole:

Jabuka.

Na tej tocki razmisljam kake pol ure ali naj grem na Palagruzo ali ne. Napoved je slaba, neka mala burja, verjetno bi vecino premotoriral. Pa drugic.

Po zunanji strani pustim tudi Svetac in Brusnik ter konco privezem na Komizi.

S 130 miljami opravim v slabih 30 urah, od tega preko 100 milj jadranja. Not bad za to velikost jadrnice in Jadran.

2 všečka

Wau, na koncu potem solo. Čestitke!

Drugi del, Vis in zacetek potovanja domov.

Na Komizi je tuga, delata dva lokala in ena pizzeria. Zvecer par stvari oddelam (in pojem) tudi na barki, le na pivo ali dva skocim.

Torek imam v vsakem primeru plan preziveti na Visu. Se preden se dodobra zbudim, mi kliceta z obale dva ribica in najprej mislim, da me bosta napizdila, ker sem res zasedel zadnjo luknjo na muringu. Pa jih samo malo zanima, od kje sem prisel itd, potem me pa povabita na svojo barko (ki jo prenavljata), ker sta narezala prevec speha. Sprejmem, seveda - na hiter se dodatno oblecem, ter za dobro voljo s seboj vzamem se liter Travarice. Do 11h ni vec ne speha, ne Travarice, saj jo uspesno potamanita - jaz sem pomagal bolj malo, ker imam v planu rentat scooter za dziro po otoku.

Kar hitro pade v vodo, ker sta scooterarnice zaprte - klicem na cifre na vratih in ena gospa je v mestu Vis, drugemu se pa “ne da sada jos s time zajebavat” (dobesedni quote). No prav, itak se vedno malo rosi.

V lokal na pivo, name se nalepi macek, ki se ga ne da vec skinit z mene:

Ob 12:45 se vsedem na bus za mesto Vis.

Tam je se vecja tuga, kot na Komizi. Odprt en lokal, pa ena mamca prodaja 3 pomarance na trznici. To je pa to. Tako da se do 15:05, ko se bus vraca, kar vlece. No, nazaj je kombi.

GRem malo brkljat po barki in potem chekirat oba lokala, ki sta odprta. Pizzeria se odpre ob 18h. Vmes sidra se ena jadrnica pred luko in se potem s krmo se vezejo na en betonski blok pred zapecateno Jastozero. Pridingirajo na obalo in se hitro pomovohamo, ker edino skacemo po Komizi z jadralnimi oblekami. Ob 18 stojimi pred pizzerijo (edino!!!), ki pa ne dela, ker so zaradi gradbenih del par ulic visje ostali brez vode za ta vecer.

Gremo se tolazit v lokal (ki je zvecer nabit), so anglezi in so ze 7 mesecev na morju. Malo si razlagamo visine valov, ki se zategnejo dolgo v vecer. Odkolovratim na barko.

Nauk: alkohol je lahko pijaca, lahko je pa tudi hrana - ker se ga nazres :slight_smile:

1 všeček

V sredo zjutraj startam kar zgodaj, problem Komize vedno je (in bo bil), da kljub brez veterju vednoooooo nekaj rola. Ze drugo noc me rola, saj ni prehudo, sam vseskozi nekaj cvili. Smer je nekje proti celini - odlocitev je, da se vracam ‘bolj pocas’.

Adijo Komiza. Vidimo se naslednje poletje. Ko bo voda in konobe.

Dobro jutro.

Vec ali manj motoriram. Je nekaj vetra, a premalo za spodbno jadranje. Ni zive duse nikje, zato mal dremam v kokpitu. Sploh, ker je relativno toplo

Se naprej se martinckam in ko dvignem glavo, sem zelo blizu z EDINIM ribicem cel dan. Kaj dela tu s to banjo, mi ni jasno. Pa se maha ko pri norcih 0 tko bolj jezno. Mogoce panula, mreze nisem videl.

No nekje na zgornji lokaciji pihne burja, dvignem jadra in gre skoz vec. Koncam cez 6 konstantno nekaj ur.

Pred Rogoznico je hrid Mulo s svetilnikom, res lepo gre tole jadranje, cisti uzitek.

Napoved pokaze, da bo jutri dez in (mocan) jugo. Ze zacetek oktobra na skiperazi sem se naucil, da Primosten ni najboljsi za jugo (saj ni nic hudega, vala ne naredi, samo pac piha), zato odvijem v marino Kremik. Na VHF17 se mi celo javi marinero, ne eden - dva. ZVzemo me na finger ponton, kar je za Jadran kar fancy.

Oddelam 40 milj v 7h urah, kar ok. Recepcija itak ne dela, vzame mi osobno izkaznico (hrvasko registrirane barke od letos nimajo vec dokumentov, jer je sve elektronski!) pa mi jo cez 2 minuti tip prinese nazaj, jer sutra ne radi, Pravim, da bom zgodaj sel in kaj sedaj? Ni problema, dzabe.

Ok. :slight_smile:

2 všečka

Zbudim se v dokaj kislo jutro v Kremiku, imam pa itak nekaj ur dela in je ok. Teh nekaj ur se zavlece do popoldneva in ko se odpravljam, ze posteno zvizga jugo okrog jamborov. In ravno, ko hocem it, se res ulije.
Raje malo pocakam, saj obleko imam v redu, ampak da bi se vozil po tem nalivu mi pa tudi ni. In se kr vlece in vlece in pade odlocitec, da ostanem kar v Kremiku - jutri bo boljse vreme. Nekaj se podelam na racunalniku, potem sicer saj scije vec ne kot iz skafa in grem s taxijem v Primosten (70 kuna/smer).

Tudi Primostenska luka je precej zapuscena (razen seveda domacinov), na ulicah ljudi ni! Sploh.

Odprti pizzeria in konoba pred vhodov v stari del mesta, grem na soliden steak.

Petek zjutraj se iz Kremika odpeljem kar zgodaj, v precej kislo jutro. Malo me skrbi, kaj bo s stanjem morja, saj ponoci spet kar brise jugo, a ko pridem ven ni hudo - pa se (jugo)vzhodnik je.

Z juga se sicer nekaj svita…

No, jadranje je prijetno in relativno hitro, ceprav malo prsi z neba.

Se na Unijah v soboto zjutraj smo menjali dviznico glavnega jadra znovo, saj je bila stara ze cisto nacufana. Tezav ni bilo, sem pa potem kasneje opazil, da smo zgleda iz jambora ven potegnili nek star, precej tanek strikec, ki sedaj vedno bolj leze ven in se zapleta v vse zivo. Se najbolj me skrbi, da mi ne zabije vodila sank za dvigovanje glavnega, zato raje kar pokrajsam (dokler mi ne ostane gor).

Pocasi se zacne od zahoda jasniti in kar hitro veter obrne in pihne precej mocan severnik/tramontana (cisto nenapovedano, seveda - v enem modelu tega ni bilo), ampak s pokrajsanimi jadri gre, le smer imam 90 stopinj na zeljeno :wink:

Po menjavi smeri se tudi severnik unese in zamenja v zahodnik, tako da relativno hitro in mirno napredujem po Murterskem moru, mimo Vrgade v cisto miren Zadarski kanal.

Jadra pospravim nekje pri znanem ‘srcku’, pada noc in iz severa se mocno bliska.

Osnovni plan je sicer vsaj do Molata, pa se malo pred Marina Dalmacija ulije, se najbolj pa scije, ko mi izredno “vesel” marinero (ki mu je verjetno zal, da se je javil na 17 :slight_smile: ). No, ugodi mi vsaj to, da ne lezeva nekam v marino, ampak vezeva na bok pri vhodu/pumpi.

No pa saj je dovolj, preplul sem cez 45 milj, od tega 35 na jadra.

Lacen sem in bi sel nekaj pojest, a restavracije so vsaj pol ure hoje po dezju okrog in okrog na drugi strani marine. Poklicem restavracijo Francesko, jim razlozil, kje sem in me pridejo iskat z avtom do crpalke. In dostavijo nazaj. Pohvalno!

2 všečka

Startam takoj ob jutranjem svitu oz. takoj ko osvezijo veterno napoved. Windy (dva modela), HR Aladin ter NAVTEX tekstovna napoved so si vsi enotni: J do JZ do 17 kts. Top za zeljeno smer, apetit je kar direktno do Verude.

Pogled proti jugu je lep…

Proti severu pa malo manj, bliska in scije:

K sreci se potem nevihta umakne nekam nad Pag, veter pospesi in mi piha tocno v krmo, z cca. 20 vozli. Jadram z genovo in po kakem valcku dol gre tudi cez 7:

Do nekje konca Molata je super, tam pred Istom pa crkne, nato pa obrne smer v zahodnik - in to v momentu na 25-30 kts. Komaj skrajsam genovo, namucim se do amena. Pa od kje, na modelih ni. Nikjer. Tramontana tudi ne.

Tam nekje za Premudo se nekako pelje avtopilot, potem ne zmore vec in moram za krmilo. Tole sem se snemal, morje 3 (ampak kamera itak ne pokaze):

Morje dvigne na 5-6, premetava me do amena - kot sibicno skatlico. Se vedno drzim nekje smer vzhod Suska, morje se preliva in moker sem kot mis. Nekako uspem preverit napoved, modeli (tudi windy) se vedno vztrajajo pri 17ih vozlih. Porer svetilnik vseskozi sunki cez 30, no tekstovna navtex ob 12h pa vseeno spremenijo in napove tocno, kar se dogaja na morju.

V visini Malega Losinja imam tega dovolj - ni sans, da me se 5-6 ur takole mece po kokpitu, pa se noc bo! Itak sem za krmilom ze 4 ure tezkega dela! Ze dolgo se nisem tako oddahnil, ko sem zavil v zavetje Malega Losinja in privezal na gradsko rivo.

Preoblecem se, no saj pod obleko nisem tako zelo moker. Bolj tisti hladen obcutek.

Takole je: z manjsimi presledki jadram ze skoraj 30 let, kajtam pa 20. Na jadranu takega morja jaz dozivel se nisem. Da niso bile samo “velike” oci, mi kasneje potrdijo tudi realni podatki stanja morja pri Malem Losinju (pise 5).

Zal pa se zgodba tule se ne konca cisto, pridejo se ‘zanimivosti’… :slight_smile:

2 všečka

Na Malem Losinju je zvecer relativno mirno, itak sem utrujen in grem spat. Ponoci naj bi sicer JZ/Z spet pojacal in to se zgodi tam okrog cetrte ure zjutraj, ko precej zazvizga okrog jambora tudi v mestu. Joj kolk sem jezen nase, k ze zvecer ne napeljem springov - moram iz barke ogrete na 22 stopinj in to zdej vezat!

Malo vse skupaj pade ob svitu, vstanem in naredim en dolg sprehod na drugo stran v Cikat (ki je BTW sicer ‘zapuscen’, ampak res lepo urejen!) - jasno se na lastne oci prepricat, kaksno je zunaj (na Porerju je bilo zjutraj ko sem vezal springe spet 30). Ampak, ne zgleda prehudo:

Vrnem se na barko, pregledam vse modele in napoved in tam okrog 11h naj bi padlo (tekstovno pa pise ‘prijepodne’). Gledam, da imam ugodno okno za 30 milj do Porerja nekje med 11-16, ko naj bi spet malo pojacalo. Ampak tam sem ze skodaj ‘doma’.

Odrinem tocno ob 10:30, studiram ali grem se na crpalko (just in case), pa je nafte se vec kot pol in se mi ne da se s te zgubljat casa.

BTW, ko pridem iz Cikata se ravno pripelje ena italijanska, rang 60 feet barka in jim pridrzim strike, saj se vezejo tik pred Dance. Vsi v popolni bojni opremi in bolj kot jih gledam, bolj vidim, da so vsi skozlani/brez barve na obrazih. Malo povprasam in pravijo, da so sli ponoci cez Jadran iz Pesare. Ko se cudim, zakaj, so rekli, da 'bevause of adventure, but it turned into rollercoaster". Da gredo spat zdej za 2 dni, hahahahah

Ko pridem iza ovinka sem srecen, da ne valja niti priblizno tako, kot vceraj.

Smer je se vedno ista, le piha samo se okrog 15 kts (no vsaj danes napovedi drzijo) in je za Srakanami jadranje prav hitro in prijetno.

Tudi mimo Unij gre gladko in vstopim v precenje Kvarnerja, pa se soncek se mi kaze na drugi strani. Superca! (mhm!)

Na sredini Kvarnerja je tudi cisto lustno, napredujem z 5 + vozli - malo vala je ostalo, a proti vceraj milinaaaaa:

Vmes celo malo kinknem v kokpitu in se zbudim pri tejle grdosiji:

Malo pred Porerjem me pricakajo lepe barve se kako urco do zahoda (btw, tale fotka je nastala ob 15:59!)

In pa po zunanji strani Porerja, ki ga vedno obcudujem.

Do priveza imam se 6 milj, skratka, pred vrati ‘doma’.

Obrnem se okrog proti zahodu in zagledam tole:

Pa ne me jebat - od kje zdej shelf cloud!!! (Fotka posneta ob 16:32!). Zal je to tudi edina fotka (ceprav je bil prihod shelfa nad mene spektakularen. A tocno vem, kaj se bo kmalu zgodilo…

Takoj vzgem motor, pospravim jadra, zapnem lazyjack, pritrdim glavno, vzamem se dva strika in jih povijem okrog lazyjacka. pospravim vse s palube, 10x preverim in fiksiram vse strike na palubi… Vsedem se na vhod v salon in popkovino resilnega jopica privezam tako na tesno, da me kar boli. Za vse skupaj potrebujem ene 15 minut, vmes sploh ne opazim, da se je totalno zmracilo.

(Zdeneta in Marchija imam malo za kopensko podporo - svo na vezi, a jima tegale do sedaj nic ne razlagam - no sej tudi casa ni bilo!)

Prvi sus prileti ob 16:52, takoj 40+ kts, naredim se filmcek:

(Zal je slabsi posnetek, ampak zvok pove svoje!)

Malo kasneje mi Zdene, ki doma spremlja real time podatke iz Porerja poslje sporocilo:

FAK!

Morje se dvigne, sedaj valove tezko ocenim, ker je bila tema kot v rogu. Izredno pocasi (motor v teh ELankah je bil pac svoh) 1.5-2 kts z motorjem na 2200 plujem pod nekaksnim kotom proti Verudi. Ker nic ne vidim, na cca. 1 minuto gledam Navionics, da me slucajno ne nese (prevec na obalo). K sreci dela avtopilot, kurs vseeno nastavim malo bolj stran. Vmes gre prepocasi, zato izredno previdno odprem za en robec genove (spustim strik bobna seveda previdno cez winch). Pospesim na 3-3.5 kts in je lazje dihat (pa se smer bolje drzi). Do vhoda imam se 1.9 milje, ok dobre pol ure. Vlece se kot pes brez nog, piha kot pr norcih, morje ne prsi, ampak kar leti cez barko.

Sedaj cvikam, kaj se bo zgodilo, kaj bodo naredili valovi pred vhodom v Verudo, pa se v krmo me bodo porivali. Ven? Not? Ven bo vseeno varneje, saj bo slo mimo. Ampak noter pa tako vlece :slight_smile:

Nekako se privlecem pred Verudo, vzamem zelo zelo visok ovinek, da sem cimbolj na sredini, izklopim avtopilot in za krmilom pogumno zakorakam na varno. Z valom ni hudega, ne podira se mi, ceprav barka z 40+ kts vetra v krmo kar zdrdra po valovih.

Zavijem desno v Vinkuranski zaliv, vala ni, veter sicer se piha 20 vozolov, boje nit pod razno ne lovim, izberem kar se da zavetja in vrzem sidro. Velikooooo ketne. Sigurno pa 60m, kar vidim sele zjutraj, ko gor vlecem.

Situacija z vetrom se v roku kake pol ure umiri in spanje je prijetno. Ob svitu odpeljem barko na privez.
Vsi, material in ljudje smo preziveli tole jadranje, kljub kaksnemu zapletu, pa je bilo vseeno lepo.

Eto, to je to za ta denar. :slight_smile:

3 všečke