Na Malem Losinju je zvecer relativno mirno, itak sem utrujen in grem spat. Ponoci naj bi sicer JZ/Z spet pojacal in to se zgodi tam okrog cetrte ure zjutraj, ko precej zazvizga okrog jambora tudi v mestu. Joj kolk sem jezen nase, k ze zvecer ne napeljem springov - moram iz barke ogrete na 22 stopinj in to zdej vezat!
Malo vse skupaj pade ob svitu, vstanem in naredim en dolg sprehod na drugo stran v Cikat (ki je BTW sicer ‘zapuscen’, ampak res lepo urejen!) - jasno se na lastne oci prepricat, kaksno je zunaj (na Porerju je bilo zjutraj ko sem vezal springe spet 30). Ampak, ne zgleda prehudo:
Vrnem se na barko, pregledam vse modele in napoved in tam okrog 11h naj bi padlo (tekstovno pa pise ‘prijepodne’). Gledam, da imam ugodno okno za 30 milj do Porerja nekje med 11-16, ko naj bi spet malo pojacalo. Ampak tam sem ze skodaj ‘doma’.
Odrinem tocno ob 10:30, studiram ali grem se na crpalko (just in case), pa je nafte se vec kot pol in se mi ne da se s te zgubljat casa.
BTW, ko pridem iz Cikata se ravno pripelje ena italijanska, rang 60 feet barka in jim pridrzim strike, saj se vezejo tik pred Dance. Vsi v popolni bojni opremi in bolj kot jih gledam, bolj vidim, da so vsi skozlani/brez barve na obrazih. Malo povprasam in pravijo, da so sli ponoci cez Jadran iz Pesare. Ko se cudim, zakaj, so rekli, da 'bevause of adventure, but it turned into rollercoaster". Da gredo spat zdej za 2 dni, hahahahah
Ko pridem iza ovinka sem srecen, da ne valja niti priblizno tako, kot vceraj.
Smer je se vedno ista, le piha samo se okrog 15 kts (no vsaj danes napovedi drzijo) in je za Srakanami jadranje prav hitro in prijetno.
Tudi mimo Unij gre gladko in vstopim v precenje Kvarnerja, pa se soncek se mi kaze na drugi strani. Superca! (mhm!)
Na sredini Kvarnerja je tudi cisto lustno, napredujem z 5 + vozli - malo vala je ostalo, a proti vceraj milinaaaaa:
Vmes celo malo kinknem v kokpitu in se zbudim pri tejle grdosiji:
Malo pred Porerjem me pricakajo lepe barve se kako urco do zahoda (btw, tale fotka je nastala ob 15:59!)
In pa po zunanji strani Porerja, ki ga vedno obcudujem.
Do priveza imam se 6 milj, skratka, pred vrati ‘doma’.
Obrnem se okrog proti zahodu in zagledam tole:
Pa ne me jebat - od kje zdej shelf cloud!!! (Fotka posneta ob 16:32!). Zal je to tudi edina fotka (ceprav je bil prihod shelfa nad mene spektakularen. A tocno vem, kaj se bo kmalu zgodilo…
Takoj vzgem motor, pospravim jadra, zapnem lazyjack, pritrdim glavno, vzamem se dva strika in jih povijem okrog lazyjacka. pospravim vse s palube, 10x preverim in fiksiram vse strike na palubi… Vsedem se na vhod v salon in popkovino resilnega jopica privezam tako na tesno, da me kar boli. Za vse skupaj potrebujem ene 15 minut, vmes sploh ne opazim, da se je totalno zmracilo.
(Zdeneta in Marchija imam malo za kopensko podporo - svo na vezi, a jima tegale do sedaj nic ne razlagam - no sej tudi casa ni bilo!)
Prvi sus prileti ob 16:52, takoj 40+ kts, naredim se filmcek:
(Zal je slabsi posnetek, ampak zvok pove svoje!)
Malo kasneje mi Zdene, ki doma spremlja real time podatke iz Porerja poslje sporocilo:
FAK!
Morje se dvigne, sedaj valove tezko ocenim, ker je bila tema kot v rogu. Izredno pocasi (motor v teh ELankah je bil pac svoh) 1.5-2 kts z motorjem na 2200 plujem pod nekaksnim kotom proti Verudi. Ker nic ne vidim, na cca. 1 minuto gledam Navionics, da me slucajno ne nese (prevec na obalo). K sreci dela avtopilot, kurs vseeno nastavim malo bolj stran. Vmes gre prepocasi, zato izredno previdno odprem za en robec genove (spustim strik bobna seveda previdno cez winch). Pospesim na 3-3.5 kts in je lazje dihat (pa se smer bolje drzi). Do vhoda imam se 1.9 milje, ok dobre pol ure. Vlece se kot pes brez nog, piha kot pr norcih, morje ne prsi, ampak kar leti cez barko.
Sedaj cvikam, kaj se bo zgodilo, kaj bodo naredili valovi pred vhodom v Verudo, pa se v krmo me bodo porivali. Ven? Not? Ven bo vseeno varneje, saj bo slo mimo. Ampak noter pa tako vlece
Nekako se privlecem pred Verudo, vzamem zelo zelo visok ovinek, da sem cimbolj na sredini, izklopim avtopilot in za krmilom pogumno zakorakam na varno. Z valom ni hudega, ne podira se mi, ceprav barka z 40+ kts vetra v krmo kar zdrdra po valovih.
Zavijem desno v Vinkuranski zaliv, vala ni, veter sicer se piha 20 vozolov, boje nit pod razno ne lovim, izberem kar se da zavetja in vrzem sidro. Velikooooo ketne. Sigurno pa 60m, kar vidim sele zjutraj, ko gor vlecem.
Situacija z vetrom se v roku kake pol ure umiri in spanje je prijetno. Ob svitu odpeljem barko na privez.
Vsi, material in ljudje smo preziveli tole jadranje, kljub kaksnemu zapletu, pa je bilo vseeno lepo.
Eto, to je to za ta denar.